BREZ USMILJENJA Vojščak stopi na sodruga bojevnika, ko ta pade v boju, odrine se od kupa trupel, da bi dosegel svoj cilj - brez usmiljenja! Brez trohice spoštovanja do padlih sodrugov. Tako smo se zmenili, preden smo šli v boj. Zato stopim na glavo vašega najvišjega in najbolj čaščenega. Čez ramo mi gleda prav on, ko to počnem, (kdorkoli že je!) in mi zapoveduje, kriči mi in me spodbuja: Ne razmišljaj, dragi moj! Dalje, dalje, naprej in hitreje opravljaj svoje delo, ne obotavljaj se, naj ti roka ne zadrhti, naj ti srce ne zdvomi in oko ne zgreši.... Borim se proti vsem, ni prijatelja, srce mi je edini sodrug in vojskovodja - jaz sam sem SRCE! Sam sebi poveljnik, poglavar in gospodar... Proti vsem! Proti soborcem se borim še najbolj besno, ker srce tako veleva. Iščem napako, tisto, ki jih je stala glave; razdiram, odpiram, koljem! Še huje: listam njihove knjige in pljuvam vanje. Žalim jih, jih zmerjam ko jih ubijam. Iščem iskro, še tam in takrat, ko mi v boju za skupni cilj ...